Nina se, odkar je polnoletna, ukvarja z varstvom otrok; ali kot varuška ali kot izvajalka raznolikih delavnic in aktivnosti za najmlajše. Delo z otroki vedno prinaša veselje, delo s starši tudi kakšno neprijetno izkušnjo. Kot varuška se je na neurejenem trgu varstva otrok srečevala predvsem z neplačevanjem za opravljeno delo. Danes je Nina Meri Popins varuška. Prepričana je, da bo s strokovno podporo in jasno postavljenimi pravili igre svoje delo opravljala še bolje.
Nina, kdo ali kaj vas je navdušilo za delo z otroki?
Že od najstniških let naprej sem vpeta v delo z otroki. Mogoče se je vse začelo z željo po mlajšem bratu ali sestri, ki se mi ni nikoli uresničila in sem zato vedno iskala mlajše otroke, s katerimi bi se lahko igrala in jih pazila. Kot varuška delam od 18. leta, ker prej zaradi odgovornosti to ni bilo primerno. Sicer pa od 12. leta delam kot animatorka. Pripravljam delavnice, različne oblike varstev, tudi v sodelovanju s SMC Rakovnik. Tam sem začela in se srečala tako z delom z najmlajšimi kot tudi z različnimi športnimi in drugimi delavnicami. Sledila je odločitev za študij in kasneje tudi za delo z najmlajšimi.
Zakaj ste se odločili postati del ekipe Meri Popins?
Zaradi svojega dela nisem na voljo vedno, ko me starši potrebujejo. Če si del ekipe, ki ponuja varstvo otrok, ekipa kot celota lahko zagotovi razpoložljivost. Pogosto se mi je dogajalo, da so me klicali starši, ki so nujno potrebovali varstvo ravno takrat, ko jaz nisem imela časa. Pri nekaterih so se pojavljale težave s plačili. Prav zato je Meri Popins super, tako zame kot za starše. Staršem omogoča neko varnost, da lahko varuško najdejo takrat, ko jo potrebujejo, je dosegljiva in preverjena, z njo se ni treba dodatno usklajevati. Meni omogoča, da si sama določim urnik, da dobim plačilo za opravljeno delo, izognem se dodatnemu usklajevanju s starši in podobno.
Vemo, da se varstvo otrok najpogosteje odvija na črnem ali sivem trgu. Zgodbe nekaterih varušk so neprijetne. Rekli ste, da je nelagodno zavrniti starša, ko nujno potrebuje varstvo za otroka, omenili ste neplačila. So to edine neprijetne izkušnje, ki jih imate na področju varovanja otrok?
Tistih zelo slabih izkušenj, moram priznati, nimam. Najslabše, kar se mi je zgodilo, je bilo neplačevanje, ampak v takem primeru sem pač prekinila delo za družino. Poznam pa tudi slabše zgodbe, prihajalo je do snemanj, obtožb, da je varuška kaj ukradla, opravljanje gospodinjskih del…
Ste kdaj razmišljali o povezovanju z drugimi varuškami, preden ste spoznali Meri Popins? Je bil kdaj vaš cilj dobiti neko zaledje? Da kot varuška ne bi bili tako izpostavljeni možnostim negativnih izkušenj, tako delovnih kot tudi osebnih?
Ko sem se odločila, da se bom z varstvom otrok resno ukvarjala, sem začela iskati zaledje, pa ga nisem našla. Zasledila sem le zaprte skupinice dveh varušk. Pri Meri Popins so pravila igre jasna. Jaz vem, kaj starši pričakujejo od mene, in starši točno vedo, kaj so moje dolžnosti in kakšno varuško lahko pričakujejo. Meri Popins varuške smo si različne, vsaka ima svoje prednosti in značilnosti, na podlagi tega nas lahko starši tudi izberejo. Imamo pa tudi nekaj skupnega; vse varuške smo natančno preverjene, da smo lahko del te ekipe. Organizirana imamo različna izobraževanja, opravljen imamo tečaj prve pomoči za otroke in dojenčke. To je zelo dobrodošlo, ker se pri otrocih rado kaj zgodi, zato je prav, da znamo v takih primerih pravilno ravnati. Imamo komunikacijske delavnice, delavnice otrok po razvojnih stopnjah, poleg formalne izobrazbe se redno dodatno izobražujemo ob delu.
Za konec še to vprašanje: kakšno je vaše vodilo pri delu z otroki?
Nimam specifičnega motta, ki bi ga lahko povedala v enem stavku. Predvsem gledam na to, da je vsak otrok samosvoj in da je treba z vsakim otrokom poiskati nek pristen stik. Vedno se ga trudim najti in verjamem, da takrat, ko ga najdeva, varstvo poteka v tisti najbolj polni obliki.