Radi se pohvalimo, da smo dežela gozdov. In res je tako, saj kar 58,4% naše države prekriva gozd, kar nas uvršča na četrto mestu v EU, takoj za Švedsko (74%), Finsko (72%) in Estonijo (61%). Drugo vprašanje je, kaj znamo iz tega narediti, v kolikšni meri znamo izkoristiti zdravilni potencial, ki ga imamo na voljo v neposredni bližini in to zastonj!
Ko smo razpeti med čas, ki ga preživimo v službi in med domače obveznosti, je naša dolžnost, da načrtujemo preživljanje časa v naravi. S tem bomo ubili dve muhi na en mah: nekaj bomo naredili za svoje zdravje, ko se bomo sprehodili po čistem zraku v gozdu, zraven pa lahko vzamemo tudi otroke in skupaj preživimo izjemno kakovosten čas. Tudi če ste utrujeni in brez idej kako zaposliti otroka oz. kako se z njim igrati, ga preprosto peljite v gozd in tam se bo otrok popolnoma znašel. Narava je naš prvi dom. Tam ne potrebujemo posebnih igrač. Dovolj so palica, kamen, storž ali potoček. Gozd je vedno privlačen – pozimi, ko je v njem več svetlobe in skozi veje prodirajo močno zaželeni sončni žarki, ko tiho naletava sneg ali z dreves kaplja dež; spomladi, ko lahko naberemo prve zvončke; poleti, ko v gozdu najdemo hladno senčko in morda celo naberemo gozdne sadeže kot so maline, jagode ali borovnice ter gobe v jeseni, ki se jih med hojo po suhem listju tako razveselimo.
Če pogledamo Japonce, ki so izredno storilnostno naravnani, in so zaradi tega tudi naleteli na pojav telesne izgorelosti, ki se konča s smrtjo – to so poimenovali »karoshi«, so začeli iskati rešitve v človeški zgodovini. Človek je kar 99, 9% obstoja na Zemlji preživel v tesnem stiku z naravo. Ravno Japonci so tisti, ki so poiskali rešitev v naravi. Že leta 1982 so začeli raziskovati zdravilne učinke gozda, kar so poimenovali Shinrin Yoku ali »kopanje« v gozdu. Ta veda temelji na starodavni japonski religiji – šintoizmu in budističnih praksah, ki učijo, da moramo spustiti naravo v svoje telo skozi vseh pet čutil. Moramo vohati zrak v gozdu, ki je čist zaradi količine dreves, gledati zeleno barvo, ki pomirja, prisluhniti šelestenju listja in žvrgolenju ptic, otipati hlad kamenja in toplino lesa ter okušati sladko rdečo jagodo, ki nas razveseli med sprehodom. Naša fizionomija je še vedno temu prilagojena, zato nas narava tako pomirja. Veda, ki se s tem ukvarja – biofilija, pravi, da nam naravno okolje pomaga doseči mentalno mirnost, jasnost razmišljanja, empatijo in obenem vrača upanje.
Zadostuje že, če človek preživi v tem gozdu pet ur na mesec. Seveda obstaja povezava med količino preživetega časa v gozdu in počutjem, saj več časa kot sploh mestni prebivalci preživijo v gozdu, bolje se počutijo. Pet ur na mesec je spodnja časovna meja, da prejmete pozitivne učinke. Če lahko ta čas podaljšate, toliko več koristi dobrega počutja prejmete.
Japonske in finske raziskave so potrdile pozitivne učinke kot je nižji krvni pritisk, nižja stopnja kortizola in izboljšano razpoloženje že po 15 do 20 minutah. Po 45 do 50 minutah preživetega časa v naravi so imeli udeleženci raziskave boljše kognitivne sposobnosti, počutili so se bolj vitalne in psihično stabilnejše.
Zdravilni učinki preživljanja časa v gozdu so celo merljivi. Raziskave kažejo, da sprehodi po gozdu v primerjavi s sprehodi v mestu za 12% znižajo raven kortizola v telesu, poleg tega tudi za 7% znižajo simpatično živčno aktivnost, zmanjšujejo krvni pritisk in za 6% znižajo srčni utrip. Tudi ocene psiholoških vprašalnikov kažejo statistične razlike pri pozitivnih vplivih na dobro razpoloženje in zmanjšano zaskrbljenost kot rezultat sprehoda v gozdu. Kaj si lahko še želimo lepšega, če se na sprehod odpravimo z otrokom ali otroci in uživamo vse koristi, ki nam jih prinese bivanje v naravi, obenem pa se še umirimo in preživimo kakovosten čas z najmlajšimi člani družine, ki ravno tako prejmejo vse koristi gozda, hkrati pa imajo dober občutek, ko staršema lahko pokažejo, kako znajo splezati na skalo, zalučati kamen ali narediti hišico iz storžev? Izkoristimo to možnost, ki jo imamo na dosegu naših nog!
Janez Hudovernik se zadnjih pet let posveča predvsem coachingu v poslovne namene, a kot oče šestih otrok ta pristop uporablja kot učinkovito metodo za razreševanje dilem in ugotavljanje interesov pri odraščajočih otrocih. Prepričan je, da je za polno koriščenje potencialov posameznika potrebno delovanje na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju. V jeseni boste Janeza lahko spoznali na delavnici Dvignite nivo lastne energije za uspešno starševstvo, več o njegovi poslovni poti pa je na voljo na spletni strani podjetja Pro Acta.